O nas v medijih Prvi nočni polet z toplozračnim balonom v Sloveniji Slovenija ima spet nekaj novega, prvenstvenega, zadevo, ki tudi v Evropi ni pogosta. V ponedeljek 11. novembra so člani Balonarskega centra Barje izvedli prvi nočni polet t toplozračnim balonom pri nas. Poleg Grege Trčka so bili v ekipi še Rok Golob, ki je največ pomagal z nasveti in poskrbel, da je šlo vse po predpisih, po pristanku pa je odprl tudi šampanjec ( balonarsko geslo je » Med nebom in zemljo, med ognjem in šampanjcem«). Brez meteorologa tudi ni šlo - Filip Štucin, tudi izumitelj, je na majhen helijev balon obesil svetilko lastne konstrukcije, da so lahko spremljali gibanje vetra do višine nekaj sto metrov. Pa tudi vsa oprema je morala biti v izvrstnem stanju. Za to je poskrbel Marko Tončič. Delo, četrtek, 14. decembra 1995 Ekipa Balonarskega centra Barje je opravila prvi nočni polet s toplozračnim poletom v Sloveniji. Ko so ob 22.45 na Barju štartali, je bilo ozračje mirno. Ko so uro kasneje pristali, pa je pihalo že 15 km/h, kar je za balonarje že dosti. Bližala se je namreč fronta in pol ure po pristanku je začelo snežiti. Kot je dejal pilot Grega Trček v hecu, je še dobro, da so pristali pred polnočjo, saj bi bili sicer dva dni v zraku Slovenske novice, četrtek 14. decembra/grudna 1995 Ekipa, ki se je udeležila 12. svetovnega prvenstva v letenju s toplozračnimi baloni v Battle Creeku, je pri Slovencih v Chicagu naletela na izreden sprejem. Svetovno prvenstvo je bilo v Battle Creeku, to je mesto na pol poti med Detroidom in Chicagom. Mesto z vsem srcem živi z balonarstvo. Na startu se je pojavilo 86 posadk iz 8 držav. Prva tri mest so zasedli Američani Grega Trček pa je osvojil 71.mesto. Konkurenca je bila zelo močna, saj je denimo prejšnji svetovni prvak osvojil 35.mesto. Slovenske novice, 31. julija/malega srpana 1995 Med nebom in zemljo ter med ognjem in šampanjcem Kdor trdi, da ga sprva ni strah, laže- Ko veter postane edino krmilo – 11. november 1978 je rojstni dan slovenskega balonarstva – Balonarji vstajajo zgodaj. Ura je bil 6 in 40 minut, ko je il balon pripravljen za vzlet. V košari trije junaki, ki so želeli leteti. Kam je vedel samo veter, ki je in bo v balonarstvu edino krmilo, seveda poleg znanja kančka znanja pilota. Delo – turizem, torek, 1. avgusta 1995 ČLANEK BTC Ajda 1 je doživela svoj krst leta 1996, ki ga je ob otvoritvi Mednarodnega balonarskega festivala krstil takratni ljubljanski župan. Takrat je tudi dobila ime Ajda. Po tradiciji naj bi balon nosil žensko ime. Odločili mo se za staro in lepo zveneče ime, ki je hkrati tudi poljščina, po kateri Slovenci lovimo v svetu. Za takratne razmere v slovenskem balonarstvu, je bila Ajda resnično nekaj posebnega. Posebnost je bila oblika košare za potnike, ki je bila trikotna, v nebo je lahko ponesla 9 oseb. Pilot največjega slovenskega balona BTC Ajda Grega Trček s s sopotnikom » v enem kosu« preletel Slovenijo iz doline reke Dragonje do »kokošjega kljuna« južno od Lendave. Pet ur in 25 minut za 248 kilometrov zračne črte med štartom in ciljem. Balon se je moral dvigniti na več kot 3700 metrov, da je nad Suho krajino pogledal iz oblakov. Ajda se ponaša se tudi s slovenskim prvenstvenim poletnim preletom preko Jadranskega morja, in sicer iz Benetk v Portorož. Udeležila se je vseh festivalov v Sloveniji in tudi nekaj v tujini, kjer je bila vedno v središču pozornosti. Italijanski organizatorji največjega festivala RAASM PARK TROPHY o jo celo izbrali za uradni predstavitveni balon v vseh njihovih oglaševalskih materialih. Tudi v Sloveniji je bila zelo medijsko prisotna, j o bile njene fotografije objavljene v vseh večjih slovenskih časnikih in televizijskih oddajah. Z njo smo posneli nekaj odmevnih oddaj, denimo ODKLOP, jutranji program POP TV, 24 ur, Dnevnik TV SLO. Seveda moramo omeniti tudi severni tečaj, kjer je bila Ajda največja med šestimi baloni. Skupaj z Ajdo sta bila naša balonarja Grega Trček in Damjan Snoj del skupine izjemnih ljudi. Spoznala ta ruskega padalca, prvega človeka, ki je pred 50 leti skočil na severni tečaj. Pilot največjega slovenskega balona BTC Ajda Grega Trček s s sopotnikom » v enem kosu« preletel Slovenijo iz doline reke Dragonje do »kokošjega kljuna« južno od Lendave. Pet ur in 25 minut za 248 kilometrov zračne črte med štartom in ciljem. Balon se je moral dvigniti na več kot 3700 metrov, da je nad Suho krajino pogledal iz oblakov. Ajda 2 Za njo lahko brez zadržkov lahko rečemo, da je imela zelo pisno in razburljivo življenje. Bila je še večja od prejšnje Ajde, visoka je bila 25 metrov, njena kupola je napolnjevala 5100 kubičnih metrov zraka. Tudi njena življenjska pot je bila pestra, bila je še bolj drzna… Z njo je Grega postavil višinski rekord in na 8400 metrov izvrgel jadralna padalca, s tem poletom sta Miha Repovž (pilot tandema) in Primož Lajevec (kopilot tandema) postavila svetovni rekord v višinskem tandemskem skoku z jadralnim padalom z balona. Ajda je bila tudi priča tudi prvi poroki v zraku. In kdo drug bi se prvič poročil v balonu, visoko v zraku kakor naš pilot Ajde Grega. Ajda 3 je doživela svoj krst v Bovcu- Krst je opravil predsednik uprave BTC Jože Mermal, ki je ob tem namenil nekaj besed tudi zgodovini BTC balonarstva. Pri krstu je bil prisoten tudi pilot balona Gregor Trček, ki je kasneje nekaj obiskovalcev popeljal na krajši polet. Krst balona Ajda 4 BTC City krstili že četrti balon – Ajda 4 29. 02. 2008 V petek, 29. februarja, bo 10. uri bo v BTC City doživel svoj krst že četrti balon BTC z imenom Ajda 4. Ob krstu novega balona v BTC City v Ljubljani pripravljajo priložnostni dogodek, ki bo potekal pred Vodnim mestom Atlantis, nastopili pa bodo člani pihalne godbe Bežigrad, ansambel ljubljanskih mažoretk ter navijaška skupina Vičke. Poleg tega za obiskovalce pripravljajo tudi nagradno igro, ki jim bo z malo sreče prinesla polet z novim balonom. Balon Ajda 4 bo največji balon v lasti družbe BTC, in sicer je visok 32 metrov, njegova prostornina pa znaša 8.000 kubičnih metrov zraka. Balon bo naenkrat lahko popeljal 12 potnikov, košara pa je oblikovana tako, da bodo imeli potniki v njej več prostora in udobja kot pri primerljivih balonih. V BTC so imeli pred Ajdo 4 že tri balone - Ajda 1, Ajda 2 in Ajda 3. Balon Ajda 1 je doživel svoj krst leta 1996, in sicer ga je ob otvoritvi Mednarodnega balonarskega festivala krstil takratni ljubljanski župan. Za takratne razmere v slovenskem balonarstvu je bila Ajda 1 nekaj posebnega, največja posebnost pa je bila trikotna oblika košare za potnike, ki je lahko v nebo ponesla 9 oseb. Pilot Ajde 1, Grega Trček, je s sopotnikom »v enem kosu« preletel Slovenijo iz doline reke Dragonje do »kokošjega kljuna« južno od Lendave. Za 248 kilometrov zračne črte sta potrebovala pet ur in 25 minut. Balon Ajda 2 je imel zelo razburljivo življenje. Bil je večji od Ajde 1, visok 25 metrov, njegova kupola pa je vsebovala 5.100 kubičnih metrov zraka. Z Ajdo 2 se je Grega Trček povzpel na 8400 metrov in iz balona odvrgel jadralna padalca, s čimer sta Miha Repovž (pilot tandema) in Primož Lajevec (kopilot tandema) postavila svetovni rekord v višinskem tandemskem skoku z jadralnim padalom z balona. Balon Ajda 3 je doživel svoj krst v Bovcu, iz njegove perspektive pa so številni domači in tuji turisti uživali v poletih nad Bledom, Ljubljano, Julijskimi Alpami in drugod po Sloveniji. Namen družbe BTC ob nakupu novega balona je predvsem promocija poslovnega, nakupovalnega in športno zabavnega središča BTC City, z balonom pa promovira družba BTC tudi ekološko boljsprejemljive polete nad Ljubljano in ljubljanskim barjem, pa tudi drugod po Sloveniji in tujini. Ujet med preteklostjo in sedanjostjo Ned 18. 09. 2005 Skeptičen do tehnologije, spoštljiv do narave. Tudi do 80 let starih človeških možganov, ki jim zaupa bolj kot najnovejšemu računalniku. Namesto televizije gleda v akvarij z ribicami, če ravno na sporedu ni vremenska napoved. Zdi se, kakor da se je namenoma zataknil nekje v preteklosti, pa čeprav v žepu nosi najnovejši mobilnik, ki ga s kikirikanjem opominja, katerega leta smo. Enaindvajsetega novembra leta 1783 Parižani prvič nad svojim romantičnim mestom občudujejo velikanski balon s pleteno košaro. Zanimiva pogruntavščina je last bratov Mongolfiere. Od tedaj toplozračni baloni nosijo njuno ime. Nekateri viri pripovedujejo, da so bili Kitajci tako izvirni že tisoč let prej, vendar o tem ne obstajajo nobeni dokazi. Kakorkoli že, balonarska pot do Slovenije je dolga. Prvega tu sešijejo šele leta 1978. Šornov Slavko pa je tisti, ki z njim prvi poleti. Navdušeni Slavko s svojim veseljem počasi zastruplja še druge. Leta 1988, dobrih deset let pozneje, se okuži še nekdo. Ta, ki bo z balonom podiral svetovne rekorde. Ta, ki bo prvi v enem kosu preletel Slovenijo po najdaljši diagonali. Prvi bo prečkal Jadransko morje. Prvi se bo dvignil tako visoko, da bosta jadralna padalca Miha Lajevec in Primož Repovž v tandemu dosegla nov svetovni rekord. Ob 70. obletnici ruske polarne aviacije ga bodo odpeljali na severni tečaj, kjer bo poletel in pristal na eni od premikajočih se ledenih ploskev. V vseh teh pionirskih avanturističnih preizkušnjah bo našel čas za ljubezen in na balonu zaprisegel svoji ljubljeni, da ji bo zvest do groba. Ta nekdo je Grega Trček, balonar z dušo in telesom. Ključna beseda: balon Tedaj računalniški programer v Iskri Delti ni dolgo razmišljal, kaj želi početi do konca svojega življenja, ko je prvič z balonom poletel v nebo. Njegova duša, ki je ves čas potihoma koprnela po preteklosti, je ujeta v računalniško prihodnost sicer zadovoljivo živela, vendar ni bila nikoli popolnoma zadovoljena. Grega se je tega zavedel šele, ko se je prvič prepustil vetru. Od takrat je vse v njegovem življenju prepleteno z baloni. V hiši, kjer živi, so stene okrašene s slikami, na katerih se bohotijo baloni. Obvezno jutranjo kavo strastno srka iz skodelice, na kateri so naslikani baloni. Svojo ženo je spoznal v balonarski druščini. Če si privoščita dopust, si ga z balonom. Prostih dni skorajda ni, ker je vsak vremensko primeren trenutek izrabljen za vožnjo z balonom. Razmišljanja, hrepenenja, najlepši trenutki, bližnja preteklost, daljna prihodnost in zdaj, vse se podreja balonarskim užitkom oziroma primernemu vremenu, od katerega so odvisni.»Balonarji se podrejamo naravi. Ona je tista, ki vodi igro. Ko sprejmeš njeno veličino, njeno moč, šele začneš razumeti njeno lepoto. S silo nič ne dosežeš. Obrabljen pregovor, proti vetru ne moreš scat, jemlješ z vso resnostjo. Prav tako njegov drugi del: če pa že, boš poscan.« Grega svoje novo poslanstvo, povezano z baloni, jemlje smrtno resno, še posebno če v košari ni sam. Balonarstvo je nenazadnje njegov vir preživetja, je turistična ponudba. Že enajsto leto vodi balonarski klub Barje. Od srede aprila pa tja do konca oktobra imajo vsi, ki si želijo občutiti novih dimenzij, možnost poleta z balonom.»Ko pridejo turisti na balon, so najbolj fascinirani nad mirnostjo leta. V njihovih glavah so zakoreninjeni vzorci, da je vsak višinski let nekaj adrenalinskega, nekaj, kar brni in se trese. Vožnja z balonom je čisto druga pesem. Z naravo se zliješ in to je tisto, kar jih najbolj preseneti. Prvih 15 minut občutijo nelagodje, nekakšen strah pred neznanim, ko pa ta mine, začnejo resnično uživati.« Leteči baroni in baronese Pravijo, da je pred davnimi časi Marija Terezija vsem, ki so poleteli z balonom, podelila častni naziv barona in baronese, s čimer je menda hotela pospešiti raziskovanje atmosfere. Sodobni profesionalni balonarji so si sposodili njeno idejo in vsakega novopečenega balonarja oplemenitijo, najprej z mokro glavo, ki je posledicaskompanega šampanjca (balonarske pijače), potem pa še s plaketo, na kateri jasno piše, da je on postal baron in ona baronesa. Grega kljub odličnemu poznavanju tehnologije ni njen zasvojenec. Zna združiti užitke preteklosti z udobjem, ki ga ponuja sedanjost, tako da ga v enem od žepov vedno spremlja telefon. Ko petelin zakikirika, Grega ve, da je čas za novo obveznost, pa čeprav je brezskrben kot ptiček nekje visoko med oblaki. Prav tam gori se je naučil, da je tak, kot je, in da narave ne more prepričati o nasprotem, kot to počnemo na tleh. Se pretvarjamo, igramo, si nadevamo maske, take in drugačne, vse za dosego namišljenih ciljev.»Ljudje nosimo svoj značaj vsepovsod s sabo. Lahko se sicer pretvarjamo, toda naša bit ostane ista. Nekdo, ki te je enkrat že ovil okrog prsta, te bo ob prvi priložnosti spet. Sam po sebi se ne more spremeniti. Z naravo pa je drugače. Če se vanjo poglobiš, če jo upoštevaš, če ji daš dovolj časa, da ti pokaže, kdo in kaj je, ti bo dala priložnosti, da njeno vedenje predvidiš. Veš, na primer, zakaj bo v določenem času zapihal jugozahodnik. Pri človeku je vse skupaj veliko bolj zapleteno.« Kljub spoštovanju napredka in vsega novega, kar nam prinaša čas, v katerem živimo, in nam na videz olajša življenje, Grega do tehnologije ostaja skeptičen. Ne ji dovoli, da bi nadomestila pristen človeški stik. Tako je v dnevni sobi na mestu, kjer bi moral stati televizor, akvarij s pisanimi ribicami.»Če dobimo obiske, se pogovarjamo in ne buljimo v zaslon, če pa že morajo gledati stran, gledajo v akvarij.« Sodobni baloni so opremljeni z GPS (sistem satelitske navigacije, op. p.), kar pomeni, da balonarjem samodejno pripovedujejo smer letenja. Toda Grega tega ne uporablja veliko.»Kompas pogosto ne pomaga dosti, treba je uporabljati glavo. Sam se orientiram tako, da gledam rob košare in glede na tla določim lokacijo, napravico imam le za vsak primer.« Kako zelo zaupljiv je do človeških možganov, kaže tudi dejstvo, da njegova nenadomestljiva tajnica, ki je zakorakala že v osmo desetletje, vsa naročila in druge administrativne obveznosti zapisuje lastnoročno, in to z nalivnikom. Šele zatem podatke skrbno vnese v računalnik. In se nikoli ne zmoti. To pa je nekaj! Besedilo Urška Krišelj Grubar Z balonom na Triglav 23. marec 200 Pri poletu z balonom se nam ni treba kaj dosti naprezati. Vse, kar moramo početi, že znamo: gledati, opazovati in uživati. Kakor piha veter. Čeprav se balon glede na letalo ne premika prav hitro in se celo z varnih tal večkrat zdi, kakor da bi visel v zraku, si različni pogledi iz košare kar hitro sledijo. Zato ne kaže zamuditi nobenega, še posebej, ker pilota ne moremo prositi “za še en krog”. Vožnja je enosmerna, narekuje pa jo gibanje zračnih mas, kot bi rekli meteorologi, ali veter, kot bi rekli na-vadni smrtniki (ali “I am going, I am going, where the winds are blowing”, kot bi rekli The Pougues). Tako smo se naenkrat znašli nad Bohinjem, veter pa nam je zaukazal pot malo bolj proti zahodu nad doli-no Selške Sore in naprej nad Žiri. Zanimalo nas je, kje bomo pristali, ker Ljubljana ni ravno v tej smeri. Pa nas je Grega Trček hitro pomiril. “Glede na informacije piha veter nad Ljubljanskim barjem in v njegovi okolici drugače. Bolj z zahoda.” Se-veda smo mu verjeli, vseeno pa – kdo nas bo prišel iskat? Pa je tudi za to pri balonarskih izletih dobro po-skrbljeno. Na tleh in na štirih kolesih se vozi podporna ekipa, ki pripelje balone na start in jo še med letom pilot obvesti, kje namerava pristati. In po Gregovih zagotovilih bomo pristali na obrobju Ljubljane, nekje nad Polhograjskim hribovjem se je veter spremenil, Grega je začel spuščati balon in po štirih urah poleta smo pristali blizu Podsmreke pri Brezovici. Vsakdo, kdor leti prvič, mora na koncu poleta še skozi balonarski krst, ki pa ni nič groznega, ampak zaradi šampanjca prej zelo prijetna zadeva. Tudi diploma in “plemiški naslov” ne izostaneta. Potrebna oprema in znanja Pozimi malo več obleke, poleti malo manj. Pričakovane temperature pove pilot kakšen dan pred poletom. Malo geografije in poznavanje Slovenije ne škodi, sicer pa je potre-bno poglobljeno znanje uživanja “na visokem nivoju”. Informacije o poletih z balonom: Balonarski center Barje Z BALONOM Z 8400 M Viseč pod košaro balona se bližava 8000 m. Termometer na plošči z letalskimi instrumenti kaže pičlih 10 stopinj pod ničlo. V bistvu je prav toplo, saj naju močno sonce neprestano ogreva. Dobro veva, da je ta slika malce varljiva in da je resnična temperatura nekaj metrov proč od naju okrog – 35 °C. Topla sled, ki jo za sabo pušča balon, pomaga, da dokaj udobno prispeva na zastavljeno višino: 8400 m! »Fanta, gremo, na 8400 smo!« se oglasi pilot balona Grega Trček. Ob pogledu navzdol me prevzame zaupanje v uspeh in v Mihove pilotske sposobnosti. Silna višina deluje hkrati grozljivo in pomirjujoče: ob morebitnih težavah nama pušča dovolj časa za reševanje takšnega ali drugačnega neugodnega položaja. Občutek je, kot bi bila v vesolju, pogled pa spominja na satelitsko sliko. Okrog naju ni nobene šipe. »A sva, a greva!?« »Ja, dajva, greva!« V naslednjem hipu Miha izvleče posebna zatiča na sistemu za upravljanje padala in takoj omahneva v ledeno praznino. Kot v počasnem posnetku opazujeva krilo, ki se kot brezoblična kepa pokaže zunaj vreče, v kateri je bilo zloženo. Počasi se izoblikuje, pri čemer Miha mojstrsko pomaga in z manjšim nihajem vzleti po vsega kakih 100 m. Navdušena nad uspešnim startom se tolčeva po ramah, čeladah, kar pač kdo doseže. Miha suvereno obvladuje zahtevne razmere. Seveda občutiva tudi mraz: ob vsaj 60 km/h, tako hitro letiva v ravnem letu, se -35 °C občuti kot približno –70 °C in na izpostavljenih delih telesa, predvsem na obrazu, občutek ni prijeten. Pomaga stoodstotni kisik, ki ga ves čas dihava. Nekako pomaga tudi prisotnost Braneta Brodnika, zdravnika, ki nama je ves čas dviga dajal navodila, kdaj in koliko naj dihava, zdaj pa iz košare spremlja dogajanje. Ker balon pada precej hitro, naju ujame in lahko si pomahava s posadko. Tudi kak vrisk se sliši. S pogledom poiščeva Ljubljano daleč spodaj. Nekoliko presenetljivo lahko razločiva podrobnosti, Ljubljanski grad, Rožnik ... Ko pogledava proti obzorju, pa se zemlja že hoče malo kriviti. V resnici 8 km v horizontali ne pomeni kaj dosti, praktično nič. Ista razdalja, postavljena navpik, pa je nekaj povsem drugega. Presunljivo je spoznanje, kako tanka plast ozračja je atmosfera, sploh njen del, ki je še primeren za dihanje. Ob vsem človekovem svinjanju je pravzaprav čudno, da se še ni spremenila v kakšno ogabno gosto brozgo. Miha predlaga serijo akrobatskih figur, s katerimi se v naslednjem hipu že bliskovito spuščava proti tlom. V hitrih rotacijah so obremenitve »G« komaj znosne, precej napora morava vložiti v njihovo obvladovanje. Dosegava hitrosti do 180 km/h in nekajkrat celo preletiva krilo, ki zareže skozi zrak globoko pod nama. Vsake toliko časa se »ustaviva«, si malo odpočijeva in uživava v okolju, ki tokrat od naju ni ločeno z motnimi stekli majhnih letalskih oken. Tokrat sva res tu, lahko vdihneva mrzel zrak in občudujeva fantastičen razgled, ki ga nič ne omejuje. Počasi doseževa raztrgano oblačno plast na kakih 3500 m, poiščeva luknjo in se skoznjo poženeva naprej navzdol. Občutek je kar malo halucinogen, kot bi letel med tisočmetrskimi stolpnicami iz smetane in jih tu in tam malo obliznil ... Nepozabno! Po slabi uri letenja pristaneva pri Plečnikovi cerkvi na Barju, kjer naju čakajo navdušeni prijatelji. Utrujena se olupiva debelih puhastih oblačil, okorne letalske opreme, objameva najbližje in se na koncu tudi sama – »lopneva« po ramah. Uspela sva! Besedilo: Primož Lajevec; fotografije Primož Lajevec, Klemen Lajovec September 2004 ZIMSKI POLETI Z BALONOM ...PDF﷯ SL. NOVICE 7.MAJ 1999 ...PDF PUSTOLOVŠČINA DOLGA 200 LET ...PDF BTC AJDA SE POSLAVLJA 1 ...PDF

Balonarski center Barje d.n.o.

Flandrova ulica 1, 1000 Ljubljana

E: info@bcb.si

M: +386 (0)41 66 45 45

Tel.: +386 (0)1 512 92 20

DŠ: SI46125230, MŠ: 5903718000

TRR: IBAN SI56 0204 5003 5455 340 (NLB d.d.)

BBalonarski center Barje 2015 © Design: Retrogarda.